Odločitev, da greva letos na Guardians Festival, je padla že v začetku leta in iskreno sva se veselila začetka letošnjega avgusta, da se pridruživa še tri tisoč drugim dušam ob reki Kolpi. Med hribi, zvezdami, Soncem in čisto reko kot poje Uria Tsur (eden od nastopajočih na Guardians Festivalu) v svoji pesmi Home.
Festivalski program je ponujal toliko dogodkov, da se je bilo kar težko odločiti, katerega bi se človek udeležil. Včasih sta se prekrivali dve zadevi, ki bi se jih z veseljem udeležil, ampak odločiti si se moral za eno. Kamor te je potegnilo srce, recimo temu. Občutek sva imela, kot da sva na ogromnem skupinskem retreatu, kjer si vsak po svoje sestavlja program. Joga, meditacija, či gong, predavanja, koncerti, plavanje v Kolpi, izdelovanje nakita in bobnov ter še mnogo več smo imeli na izbiro. Jaz sem rad dan začel s či gongom, ki ga je zelo lepo vodil Andraž Purger. Pokazal nam je nekaj osnovnih vaj či gonga in nas podkrepil še z nekaj malega teorije.
Dan sem običajno nadaljeval s kakšno zvočno kopeljo. Ena boljših zvočnih kopeli je bila s skupino Tishina. Totalno pa je presenetil za naju nepoznani glasbenik z imenom Devina (@devina2david). Igral je na violino in pel s takim razponom, da sem dolgo mislil, da sta na odru dve osebi, moški in ženska. No, ko sem dobro pogledal, sem videl, da je na odru le ena oseba in da sta moški in ženska v enem telesu. Njegov glas je izvenzemeljski.
Čez dan sva se še udeležila kakšnega predavanja. Najbolj zanimivo se nama je zdelo predavanje predavatelja Vayu Marina iz Rovinja, ki je predaval o balansiranju petih elementov in o novem koledarju, ki temelji na znanju o petih elementih. Pravi, da gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo danes, ni usklajen z ritmom narave in zato neustrezen.
Med poznopopoldanskimi programi naju je najbolj navdušil improvizacijski rap nastop Igorja Kune in Uma, ki sta rime na temo Guardians Festivala (duhovnost, reinkarnacija, zdravljenje, čakre, itd.) stresala kot iz rokava in nasmejala publiko, ki se je med nastopom vse bolj večala. Ljudje so verjetno od daleč slišali, kako pokamo od smeha in želeli videti, kaj se dogaja tam pri odru Sirius. Kapo dol obema za nastop. Naju sta nasmejala do solz in hkrati fascinirala. Ne vem, kako je možno rime stresati kar tako tekoče, brez priprave. »To je dar,« je rekla Anja. Želim jima, da bosta Kuna in Um nasmejala in navdušila še mnogo takih publik.
Zame sta bili nadvse lepi izkušnji dve delavnici prepevanja. Eno je vodil Uria Tsur, drugo pa Natan Rabin. Vsak na svoj način je iz nas pritegnil najlepše glasove in kar je bilo najlepše… peli smo kot eno. Sicer smo z mislimi ves čas vsak nekje drugje. Nekdo misli tako, drug misli drugače. Ko pa poješ v tako veliki skupini kot en glas, imaš občutek, da se ista energija pretaka skozi vsako telo, da smo vsi bratje in sestre, da smo ena velika družina, čutiš pripadnost in ljubezen. Taka izkušnja človeka spremeni za zmeraj.
Anji pa je bil najljubši koncert DJ-ja Mose, z gostoma Murrayem Kylom in Urio Tsurjem. Mose zna na prav svoj način stopnjevati glasbo do vrhunca in nato počasi umirjati ritem, da poslušalca ne pusti nekje na visokih obratih, ampak ga proti koncu koncerta ohladi in umiri.
Zelo pestra ter intenzivna izkušnja je bila tale na Guardians Festivalu. Seveda ni bilo ves čas samo lepo in lahkotno. Vročina je bila za mnoge kar velik napor. Še dobro, da smo imeli Kolpo čisto blizu in smo se lahko šli kadar koli ohladit. Noči pa so bile kar hladne in nekatere je tudi v šotorih zeblo. Pet dni smo bili zelo pristno v stiku z naravo. Bosi smo hodili po zemlji, se okopali v Kolpi, se pražili na Soncu, spali na trdih tleh, skušali zaspati ob glasni glasbi, se tresli ob hladu ponoči, hodili slab kilometer po vodo, jedli sede na tleh, gledali v zvezde in še kaj. (Mimogrede… bil sem tudi na dveh delavnicah o astronomiji in prvič v življenju s teleskopom videl zvezdne meglice in galaksijo Andromedo. W.O.W.)
Srečala sva tudi nekaj starih znancev, s katerimi se nisva videla tudi po 15 let. Z nekaterimi sva imela do zdaj stik le prek socialnih omrežij. Lepo jih je bilo videti v živo, jim seči v roko in spregovoriti nekaj stavkov.
Skratka, fajn je blo. Če še razmišljaš, ali bi šla/šel na tak festival ali ne… Pojdi. Ne bo ti žal.
Avtor: Matic Štorman