Ko sem bil še mali falot, star mogoče štiri ali pet let, me je mama, preden sem zvečer zaspal, učila osnovnih krščanskih molitev. Sveti angel, Zdrava Marija, Oče naš in še nekaj drugih. Ne spomnem se, da bi jo kdaj vprašal zakaj molimo, ne spomnem se, da bi se kdaj upiral molitvi, spomnem se le, da se mi je zdela molitev zelo naravna in da mi je pomagala, da sem v sebi našel globok mir in občutek povezanosti s svetom onkraj petih čutov.
Ko sem začel hodit v šolo in so se začeli testi v šoli, sem začel molitvam dodajat prošnje, da bom miren na testu, da bom dobil dobre ocene, da me sosedov pes ne bo napadel, ko bom šel peš domov iz šole, da bom všeč sošolki in tako naprej. Kljub temu, da sem opazil, da se prošnje velikokrat uresničijo, včasih celo presenetljivo hitro, sem se začel spraševati, če Bog sploh razume slovenščino, ker verjetno ni Slovenec. »Mogoče bolj razume angleščino, ker je bolj razširjena po svetu,« sem pomislil, vendar tega nisem upal nikogar vprašat, zato je vprašanje še naprej tlelo v meni. Ampak glede na to, da sem čutil zelo prijetne učinke molitev in uresničevanje mnogih prošenj sem domneval, da razume tudi slovensko.
Moje molilne meditacije sem izvajal vsak večer, včasih tudi zjutraj, ker je bil dan popolnoma drugačen, če se je kdaj zgodilo, da sem molitev izpustil. Občutek miru, povezanosti s sabo in svetom onkraj petih čutov mi je bil neprecenljiv. Tako sem nadaljeval vse do drugega letnika fakultete, ko sem za nekaj mesecev (ne vem več točno zakaj), prenehal s to dobro prakso. Kakor da bi popkovina razpadla, sem po nekaj mesecih opustitve molitev, izgubil stik s sabo in tistim, kar sem čutil, da je izvor mene, kar sem sam pri sebi čutil, da je Bog, tista vseprisotna energija, ki se nahaja v srcih vseh nas. Počutil sem se kot odrezana veja, izgubil sem stik, izgubil sem smer v življenju in strah me je bilo, da poti nazaj ni.
Nekako po spletu naključij sem slišal ta terapijo, ki se imenuje Ponovna povezava, ki jo je svetu predstavil kiropraktik dr. Eric Pearl. O tej terapiji je na spetu pisalo takole: »Ponovna povezava ali rekonekcija je metoda, ki nam omogoča povezavo s svojo dušo, s tem kar smo nekoč bili – eno s svojim bistvom.« Vedel sem, da potrebujem točno to. Tokrat ne bom šel bolj podrobno v izkušnjo s to terapijo, ampak bila je čudežno učinkovita. Že po prvi od skupno treh terapij sem začutil, kot da se povezava spet vzpostavlja, kot da se ta energijska popkovina spet ustvarja. Po vsaki terapiji sem imel neverjetne sanje, ki se jih spomnem še danes in prek katerih sem dobil usmeritve za naslednje korake v življenju. Ampak to je bil šele začetek poti, ki me je popeljala na dolgo in zanimivih izkušenj polno avanturo, pot nazaj domov, nazaj k Sebi. Vodila pa je prek joge.
Kmalu potem, ko sem začel prakticirati jogo, so mi nasproti prišle mantre. Poslušal sem Devo Premal medtem, ko sem prakticiral asane in pranajame. Izredno privlačen je bil ta jezik, ki sem ga slišal v pesmih. Name je deloval izredno pomirjujoče. Skupaj s prakso joge me je vedno znova popeljal v tisti globoki mir, ki sem ga nekoč izkušal prek molitve. Nekega dne sem se kar tako spontalo odločil, da bom mantro Om Gam Ganapataye Namaha ponavljal skupaj s posnetkom Deve Premal. Ni šlo za prepevanje ob melodični glasbi, ampak bolj suhoparno ponavljanje, stoosemkrat, kar je trajalo slabih deset minut. Efekt pa je bil neverjeten.
Z mantro sem prebudil in z energijo napolnil vsako celico mojega telesa, um se je ustavil, občutek blaženosti in radosti pa se je kakor orgazem prelival po celem telesu. »Uaaaaau,« sem pomislil, ko se je um spet vklopil. »Mogoče pa Bog razume sanskrt,« sem se takoj spomnil na moje goreče vprašanje iz otroštva. »To želim izkušati še in še,« je bila naslednja misel. In tako sem se odprl še enem področju joge, ki ga do nedavnega nisem poznal. Začelo se je raziskovanje sveta manter in sanskrta, tega skrivnostnega jezika, ki ga danes ne govori nihče, ima pa nadvse neverjetno moč.
Sanskrt je jezik Ved, je jezik vedskih, jogijskih, puraničnih in tantričnih manter. Je jezik za katerega pravijo, da je kakor računalniški jezik, ki ga obvladajo programerji, le da je namenjen programiranju realnosti v kateri bivamo. Kot jezik matrice. Slišali so ga rišiji (modreci davnih, tudi predvedskih časov), ko so se poglobili v meditacijo, kakor prisluh iz dimenzij onkraj otipljivega sveta in ga potem predali naprej človeštvu. Vsaka stvar, vsako bitje v kreaciji ima svojo vibracijo in beseda v sanskrtu na subtilnem nivoju vibrira enako kot vibrira tisto, kar beseda poimenuje in deluje kot resonanca.
»Mantre so impulzi ali ritmi zavesti. V duhu ustvarjajo vibracije. Njihovi učinki, vpliv, metoda in način delovanja so skrivnost. V sanskrtu pravijo: Manana trayate iti mantra. Mantra je tisto, kar vas rešuje ponavljanja miselnih vzorcev.« (Bhanumati Narasimhan)
Tako kot je bolje jesti jed, kakor jo le brati z jedilnika, je bolje kot brati o mantrah, izkusiti jih. Izkusimo jih s poslušanjem ali ponavljanjem. Poslušamo jih lahko v živo ali prek posnetka. Ponavljamo jih lahko glasno, poltiho, tiho ali le mentalno. Učinkujejo v vsakem primeru.
»Mantre so zvočne vibracije, ki izkoriščajo (vprežejo) subtilne energije tega stvarstva.« (Purnesh)
Poznamo na tisoče različni manter. Pomagajo nam lahko na različne:
- umirijo um,
- izboljšajo zdravje,
- prečistijo energijo prostora,
- odstranjujejo ovire,
- privlačijo obilje,
- izboljšajo odnose, in še, in še, …
Če želite učinke manter izkusiti tudi vi, se nam pridružite na naših večerih zdravilnih vibracij, ki jih imamo v društvu Satsanga enkrat mesečno – aktualni dogodki. Za prvo pokušino pa KLIKNI TUKAJ za posnetek, ki je mene prepričal o moči manter.
Več o mantrah in o tem kateri jezik Bog bolje razume: slovenščino, angleščino ali sanskrt ter o tem ali še danes prakticiram molitve, ki sem se jih naučil kot mali falot pa več v katerem od prihodnjih blogov.
Om Namah Šivaja
Avtor: Matic Štorman