Sri Sri Ravi Shankar pravi, da so za srečno življenje in duhovno rast potrebni trije S-ji: Sadhana - duhovna praksa, Seva - nesebično služenje in Satsang - duhovno druženje. Spoznajmo vsakega še malo bolje.
Sadhana je duhovna praksa, ki jo, idealno, izvajamo vsak dan. Jogijska sadhana je lahko sestavljena iz asan, pranajam, muder, krije, meditacije in ponavljanja mantre. Pravzaprav pa je sadhana vsaka duhovna praksa, ne glede na to, iz katere tradicije izhaja. Sadhana je tudi vsakodnevna molitev rožnega venca ali pa preprost Očenaš pred spanjem, za muslimane je to namaz, ki ga izvajajo petkrat na dan itd.
Sadhana je praksa, pri kateri ustavimo ostale vsakodnevne aktivnosti in naprezanja k materialnemu uspehu, pripeljemo um v sedanji trenutek, se sprostimo, opustimo vse zunanje napore in se usmerimo navznoter. Poiščemo stik s sabo in s tisto višjo silo, v katero verjamemo. Sadhana nas osveži, sprosti in napolni z energijo.
Ko se tako napolnimo z energijo, smo pripravljeni, da jo nesebično izkoristimo za višje dobro. To je Seva. Seva je nesebična dejavnost, ki jo izvajamo, da naredimo svet, v katerem živimo, lepši. Seva je lahko fizično delo, kot npr. pomoč ostareli sosedi pri košnji zelenice, pobiranje smeti ob cesti, pomoč prijatelju pri gradnji hiše ipd. Seva je lahko tudi intelektualno delo, kot npr. dajanje inštrukcij matematike nekomu, ki to potrebuje, in prevajanje duhovnega besedila iz angleščine. Seva je lahko včasih že samo to, da nekomu prisluhnemo, mu delamo družbo.
Pri izvajanju Seve ne pričakujemo kakršnega koli poplačila. Ne v obliki denarja, ne v obliki drugih materialnih zadev, niti v vračilu usluge. Preprosto opravimo neko delo, ker je to potrebno in je hkrati v naši moči. Kljub temu da Seva zahteva vložek naše energije, se nam ta energija povrne vsaj dvojno in s tem, ko pomagamo ljudem, ki so izven našega kroga družine in prijateljev, se naš krog pripadnosti še poveča. Samo pomislite, kako se počutite v krogu ljudi, kjer čutite pripadnost. Če bi se lahko tako počutili povsod po svetu, bi bilo čudovito.
Na naši življenjski poti je naša družba izrednega pomena. Ko smo v družbi nekoga, ki ves čas nerga, se pritožuje in obrekuje, naša energija pade. Že pol ure druženja s tako osebo nas izčrpa in potem si želimo odklop od kakršnih koli socialnih interakcij za naslednjih nekaj dni. Da ohranjamo visoko energijo, ki smo jo ustvarili s Sadhano in Sevo, in jo pravzaprav dvignemo še na višjo raven, je še posebej koristno druženje v krogu ljudi, s katerimi se počutimo sproščene in lahkotne.
Po takšnem druženju se počutimo radostno, lahkotno, navdihnjeno in izpolnjeno. Človek je vendarle socialno bitje in družbo potrebujemo, a pomembno je, da je družba prava. Temu rečemo Satsanga. Sanskrtska beseda Sat se uporablja za opisovanje nečesa, kar je resnično, dobro, plemenito ali krepostno, Sanga pa pomeni družba. Satsang ali Satsanga je dobra, plemenita družba, ki nam pomaga, da izkusimo svojo resnično naravo.
Satsang lahko tudi poimenujemo dogodek, na katerem skupaj meditiramo, pojemo, plešemo in se pogovarjamo o temah, ki se tičejo izboljševanja kvalitete življenja, dvigovanja zavesti, duhovnosti in drugih tem, ki dvigujejo duha.
To so trije S-ji, ki preženejo depresijo, anksioznost, panične napade, travme, izgorelost, izgubo smisla, samomorilnost, agresijo, narcisizem, osamljenost, nasilje in še kakšno drugo težavo, s katero se danes srečuje na milijone ljudi po vsem svetu. Trije S-ji nimajo negativnih stranskih učinkov in so dandanes dostopni v skoraj vsakem malo večjem kraju. Pridružite se skupini, ki prakticira jogo v vašem kraju, ali pa duhovni skupini v vaši fari. Začnite z vsakodnevno prakso molitve ali meditacije. Pridružite se prostovoljnim projektom, društvom ali pa priskočite na pomoč sosedi/u. Jogi, Satsangom in Sevi se lahko pridružite tudi v Društvu Satsanga.
V pomoč pa sta vam lahko tudi povezavi: Prostovoljstvo in Art of Living.
Avtor: Matic Štorman