Svet okoli nas se hitro spreminja. Stereotipi pa včasih ostajajo v kolektivni zavesti kakor gravura v granitu. Moj oče je ljudem, ki so bili malo posebni, v smislu, da so v 90. letih prejšnjega stoletja živeli na drugačen način, rekel »svobodni umetniki«. Sem so spadali tisti, ki so se ukvarjali z jogo, meditirali, nosili čudna oblačila in morda niso padli v tisto dirko v boju za več, več in še več.
Takšni »svobodni umetniki« so bili takrat po naravi bolj odprti novim idejam in so hitreje sprejeli prakso joge, meditacije in podobnih tehnik kot nekaj koristnega. Zaradi njihove posebnosti, posebnega stila oblačenja, drugačnih interesov je nastal stereotip, da je vsak, ki se ukvarja z jogo in meditacijo, takšen svoboden umetnik. Človek, ki nosi razvlečena pisana oblačila, se po svetu vleče kot megla, vozi počasi, ima polno hišo kristalov, se ukvarja z reikijem, vidi auro ljudi, čuti vse svoje čakre, je vegetarijanec itd.
Ampak časi so se spremenili. Zelo. Povečan nivo stresa, hiter način življenja, poplava informacij in drugi dejavniki so mnoge prisilili, da iščejo načine, kako živeti v tem novem svetu. Jogijske asane, pranajame in meditacija so nekatere od praks, ki so modernemu človeku v veliko pomoč in olajšanje. Danes celo tisti, ki so nekoč na svobodne umetnike gledali zviška, pogledujejo proti jogi, proti meditaciji. Ampak marsikdo ima v svoji zavesti vgravirano, da se bo moral potem začeti oblačiti drugače, jesti popolnoma drugače, pustiti službo itd. In to jih odbija. Bedarija.
Tudi mene je to odbijalo. Ampak sem imel srečo, da je imel moj učitelj meditacije že takrat med svojimi učenci ljudi, ki so živeli povsem normalna življenja. Tesarji, bankirji, pisarniške delavke, kuharice, učiteljice, športniki, glasbeniki, policisti, vojaki, profesorice, trgovski potniki in tudi svobodni umetniki, vsi oblečeni v normalna oblačila, so bili leta 2012 njegovi učenci. Vsi so se naučili tridesetminutne prakse, ki so jo izvajali vsak dan, nekateri pa vsake toliko, preostanek dneva pa so živeli povsem normalna življenja.
Ne, ni vam treba začeti čutiti svojih čaker, če meditirate. Ne, ni vam treba videti aure, videti prihodnost, imeti intuitivnih prebliskov in imeti zdraviteljskih sposobnosti. Vsakemu človeku bo praksa joge, meditacije in podobnih praks prinesla drugačne dobrobiti. A ni že povsem dovolj, da dan preživimo 10 % bolj mirni, 10 % srečnejši? Da se imamo vsak dan radi kljub temu, da delamo napake in da nismo perfektni po nekih norih standardih, ki jih postavljajo drugi ali celo sami sebi? A ni dovolj že to, da se zjutraj zbudimo z 10 % več energije in da se veselimo dneva, ki je pred nami? A ni dovolj to, da gremo na sprehod v gozd za hišo in končno vidimo lepoto, mimo katere smo prej hodili vsak dan, pa je nimo opazili?
Inženir in programer, ki meditirata, bosta hitreje našla rešitev problema ali pa bosta našla boljšo rešitev. Slikar in glasbenik bosta čutila več kreativnosti. Čistilka bo čutila manj bremena in z več radosti opravljala svoje težko delo. Učiteljici bodo iste situacije predstavljale manjši stres, podjetnik bo sprejemal boljše odločitve in tako naprej. Ni jim treba spremeniti službe, če začnejo meditirati. Ni se jim treba začeti oblačiti drugače, ni se jim treba delati, da jim je zdaj vseeno za vse in se vleči po svetu kot megla.
Pozabite na te stereotipe. Tisti, ki že meditirate: Ne glumite nekaj, kar niste. Ne glumite, da ste bolj razsvetljeni od tistih, ki se ne ukvarjajo z duhovnimi praksami. To v vas samo povzroča še več razcepljenosti. Tudi oblačila vas ne bodo naredila nič bolj svete. Tisti, ki se spogledujete z meditacijo: Nič vam ni treba na silo spremeniti, če začnete meditirati. Kakršnakoli sprememba bo prišla od znotraj. Ko ste odraščali, ste morali na silo dati stran svoje igrače? Ali se je nenavezanost na igrače zgodila naravno?
Nedavno mi je prijateljica, ki sama poučuje meditacijo in dihalne tehnike v svojem prostem času, povedala, da je šla na razgovor za službo (v prodaji pohištva). Kadrovnik jo je tam vprašal, če se ukvarja s kakim športom. Povedala mu je, da vsak dan prakticira jogo. In na opazko, da se mu zdi nenavadno mirna, je odgovorila, da verjetno zato, ker vsakodnevno meditira. Službo je dobila in hkrati izvedela, da se v tem podjetju ukvarjanje z jogo in meditacijo šteje kot velik plus.
Ni pomembno, kakšno službo imate in kakšni so vaši hobiji. Meditacija je koristna. Meditacija je za ljudi naravna kakor spanje. In tako kot je spanje koristno za vsakega človeka ne glede na raso, starost, spol, poklic in premoženje, je tako tudi z meditacijo. Le mnogi smo pozabili, kako meditirati.
Če želite biti 10 % srečnejši, kakor pravi Dan Harris v svoji knjigi 10% Happier, se naučite meditirati. Lahko kontaktirate mene ali pa koga drugega, ki uči meditacijo in mu zaupate. Bolje kot prek knjig in YouTuba se je meditacije naučiti od živega učitelja ali učiteljice.
K meni na jogo in ostale dejavnosti prihajajo vzgojiteljice, učiteljice, prodajalke, medicinske sestre, čistilke, računovodkinje, inženirji, komercialisti itn. Dejavnosti, ki jih izvajamo, jim pomagajo, da plujejo skozi življenje z manj trenja in več lahkotnosti. Joga in meditacija nista beg od realnosti, temveč sprejemanje in doživljanje realnosti, takšne, kakršna je.
Kliknite na spodnji gumb in si oglejte dejavnosti, ki jih izvajamo v društvu Satsanga, in če vas katera privabi, nas kontaktirajte.
Želim vam lep in srečen dan še naprej.
Avtor: Matic Štorman